top of page
Search

Hodite po svoji poti - notranji kompas

»Odnosi so laboratorij duha ali igrišče ega. Lahko so nebesa ali pekel. Prepojeni z ljubeznijo ali strahom.« – Marianne Williamson


Hodite po svoji poti - notranji kompas Odnosi so laboratorij duha ali igrišče ega. Lahko so nebesa ali pekel. Prepojeni z ljubeznijo ali strahom.
Hodite po svoji poti - notranji kompas Odnosi so laboratorij duha ali igrišče ega. Lahko so nebesa ali pekel. Prepojeni z ljubeznijo ali strahom.

Prav partnerski odnos je potovanje, povezano z izražanjem naše lastne resnice. Živeti svojo resnico pomeni hoditi po poti svoje duše. Lahko je neki odnos odlična podlaga za ozaveščanje ran, in ko jih prepoznamo, nas duša potisne naprej in nam pripelje nove ljudi … Vsak odnos nas vabi, da se učimo izražanja ljubezni.


Hodite po svoji poti - notranji kompas


V vseh odnosih se učimo, da drugi osebi pustimo svobodo in se je ne oklepamo; učimo pa se tudi postavljanja mej in zavedanja lastne vrednosti. V vsakem odnosu se moramo vprašati: »Kaj Imam Jaz Od Tega?« To je sicer znan marketinški nasvet mag. Aleša Lisca, ko govori o strankah: »Stranka mora vedeti, kaj ima ona od vaše ponudbe. Zapomnite si kratico: KIJOT.« Prav tako pa je v vseh partnerstvih. Obe strani morata pridobiti, in če si v nekem odnosu na vprašanje »Kaj imam jaz o tega?« odgovorimo »Same težave.«, je verjetno čas, da se vprašamo, za katero lekcijo je čas, da jo usvojimo.


Vsi odnosi so živi. Dovoliti moramo, da se spreminjajo, da rastemo mi, da rastejo drugi … in dokler smo na isti vibraciji, dokler smo v partnerskem odnosu srečnejši in zadovoljnejši, smo na pravi poti.


Čustva so naš osebni notranji kompas, ki nam kaže, v katero smer gremo. Če bi se vsak dan toliko umirili, da bi lahko ozavestili svoja čustva, bi lahko hitreje krmarili med odnosi in veliko hitreje ozaveščali lekcije.

»Čustva so velik motivator. Pridejo ne glede na to, ali to želimo ali ne, in pretresejo nas, celo prisilijo v delovanje. Beseda 'emocija' je iz latinskega 'movare', ki pomeni 'premakniti se ven'. Moč čustev najjasneje vidimo, ko začutimo, da smo v neposredni fizični nevarnosti«, pravi dr. Sue Johnson v knjigi Ker ima ljubezen smisel.



Če življenje in povezovanje z drugimi ljudmi primerjamo s plesom, lahko rečemo, da z nekaterimi odplešemo en ples, z nekaterimi se vrtimo dlje časa, z nekaterimi plešemo pol življenja ali celo življenje …


Ko nas življenje vrti po plesišču dogajanja, lahko srečamo nekoga, za katerega čutimo, da je sorodna duša. Takoj začutimo povezavo – občutimo, kot da osebo poznamo že od prej – kot bi se nekoč že srečali in zdaj samo nadaljujemo tam, kjer smo nekoč zaključili.


Ko srečamo sorodno dušo, to lahko vodi v srečno partnerstvo do konca dni, lahko pa je za tem dušni dogovor, ki je povezan z zaključevanjem in izravnavo energij. Morda moramo določeno osebo srečati le za kratek čas, ko potrebujemo dodatno pomoč in podporo pri našem napredku, mogoče nam pomaga čez težko obdobje in se potem poti razidejo; lahko se zgodi, da moramo določeno osebo srečati samo toliko, da usvojimo nekaj lekcij, nato pa gre vsak svojo pot …


Slediti svoji poti je pogum. Pogum je, da si dovolimo biti to, kar smo, ne glede na to, kaj poreče okolica in kdo se obrne stran od nas. Ko si dovolimo sijati v vsej svoji lepoti, lahko srečamo nekoga, ki išče tako osebo, kot smo mi. Škoda je, da razočaranja nad ljudmi zadušijo našo notranjo luč in veličino našega bitja.


Na življenjski poti boste hodili po širokih cestah in ozkih poteh, ki so zasute s snežnimi plazovi; naleteli boste na razcepe, zavite v meglo, brodili po globokih kanjonih teme in tekali po božanskih sončnih livadah cvetočega maka. Vse to je del življenja. In ko boste hodili po svoji poti, se vam bodo za nekaj časa pridružili drugi ljudje: prijatelji, ljubimec, zakonec, otroci in starši. In lahko tudi odidejo.


In na tem potovanju je edina stalnica to, da si ti, ki imaš v sebi jedro resnice in zemljevid poti, po kateri moraš hoditi, dovoliš, da ti jedro resnice pove, kateri poti na razcepu slediti, da dovoliš notranjemu kompasu, da ti pove, na katero goro se povzpeti … Če boste sledili lastnemu kompasu, potem vam bo v življenju šlo res dobro in boste imeli izpolnjujoče, zanimivo in srečno življenje.


In če boste v življenju skušali slediti drugim in narediti stvari drugačne, kot čutite, se boste prebudili v globokem gozdu, ne da bi vedeli, kam se obrniti. Znašli se boste izgubljeni in zmedeni, ker ste izgubili stik s svojo osebno resnico.


In ko se to zgodi, se morate v gozdu nemoči samo usesti, se umiriti in se vrniti k sebi. Preden boste šli naprej, morate obstati in se znova najti, sicer se boste nenehno vrteli v krogu in postajali vse bolj obupani, sami in izgubljeni.


Ste vse, kar morate biti, prav takšni, kot ste prav zdaj. Vi ste središče svojega življenja. Vi ste svetilnik, ki sveti in kaže pot.


Bodite veseli in srečni, ko drugi hodijo ob vas, uživate v njihovi družbi, povezujte se čim tesneje in globlje, a vedno, vedno osvetlite svojo lastno resnico in hodite po svoji poti ter dovolite drugim, da storijo enako. – Carrie Hart


Kadar hodimo po svoji poti, nas spremljajo ljudje, ki so na podobni vibraciji kot mi. Z ljudmi se povezujemo prek vibracijske usklajenosti – z ljudmi, s katerimi smo v vibracijskem sozvočju, se počutimo dobro, tisti, s katerimi nismo v sozvočju, nas izčrpavajo.


23 views0 comments

Comments


bottom of page